sobota, 29. februar 2020

SEM ZAKOMPLICIRANA? | #dnevnik

Pa še kako! Včasih si tako želim, da ne bi bila, in bi si najrajši eno primazala okoli ušes, a pri določenih stvareh ne morem "iz svoje kože". In to so tako banalne stvari, tako nepomembne v življenju, pa bom komplicirala. Ja, takšna sem. Bog mi pomagaj. Niti on mi ne more glede tega, vem. 
Ogromno imam lastnosti, na katere sem ponosna. Lahko rečem da večino (tudi če morda kateremu kaj ni všeč, važno, da je meni). So pa določene, ki jih ne maram pri sebi, in ena izmed teh je ta, da sem zakomplicirana.
Zadnje čase si zelo želim prebrati knjigo. Celo pripravila sem si jo že, da jo bom brala, ko bosta moja dva fanta zaspala. Optimistka! Mali je zelo priden. Res. Ampak njegova ura za zaspati je pozna, po njegovi mami - meni. Zaspi okoli 23:00 ure, včasih mogoče malo prej, ampak res redko uspe. In potem vedno najdem nekaj, da še naredim, kar sem želela že skozi dan, pa mi ni uspelo (mame me razumete, kajne?). In ura je mimogrede že vsaj 1:00 h. In da bi potem še brala? Žal. Verjetno bo večini smešno, ampak kadar sem brala knjigo, sem ji vedno želela prebrati v istem dnevu, mogoče še naslednji dan, ampak več vsekakor ne. In trenutno vsekakor vem, da to ne bi bilo možno. Isto mi je bilo vedno tudi glede učenja. Nikoli se nisem mogla učiti samo urico do dve na dan za izpit -  v tem času sem se šele dobro "zalavfala". Obvladala sem učenje od 22:00 - 4:00 ure, takrat mi je vedno šlo odlično. Ker pri temu (isto kot branju) moram imeti mir in tišino, in gre. V nasprotnem primeru ne. Nisem tip človeka, ki brez problema funkcionira v hrupu. Glede dela v službi mi ni problem, za večino stvari v privat življenju mi to ne gre dobro od rok. In iskreno, si včasih rečem, da mi niti ni potrebno, ker v privat življenju imam to pravico.
Ni mi problem biti v glasnem okolju, z ljudmi, ko se kaj praznuje, ampak obožujem svoj mir in tišino. Ni mi lepšega. Brez skrbi, z malim se znam glasno smejati, igrati, peti in vse, ampak to mi je drugače. Brez problema prenesem, če na primer; otrok z nečim ropota ali je glasen, kot nekoga odraslega, ki to počne. Ne vem zakaj je to tako, ampak temu spet rečem, da sem zakomplicirana - kot da rabim izgovor za to. 😅
To je nekaj malega primerov. Še bi lahko naštevala, ampak hej, vsega vam pač ne rabim povedati. 😉

Vsak ima svoje muhe, kajne? 

Pozdravčki,
Jasna

sreda, 26. februar 2020

POZNE MISLI MAME | #dnevnik

Moja dva fanta simpatično dremata na kavču, sama pa sedim za mizo s prižganim laptopom in kar pričnem pisati...že samo tipkanje po tipkovnici sem pogrešala. Primanjkuje mi časa. Kateri mamici ga ne? Mi je pa po eni strani smešno, kako dobim največ idej za pisanje ob urah, ko bi morala spati, okoli ene, vse do tretje ure ponoči. Takrat je najbolj mir in razmišljam. In gledam malega škrata v posteljici, kako je lep in kako lepo spi. Srečna sem. Nikoli si nisem mislila, da bom tako srečna, kot sem. Imam vse, kar je pomembno - moja dva fanta, moji ljubezni. 💙
Zadnje čase me vedno bolj mika, da bi se v večini bolj usmerila v pisanje dnevnika vsakdanjega življenja na sploh. Mislim, da bi bilo prav zanimivo na vsake toliko prebrati za nazaj, kaj se je kateri dan dogajalo. Želim si tudi posneti kakšen video, ampak se kar ne spravim. Trenutno zaradi tega, ker mi je enostavno preveč lepo gledati svojega otročka, kako vsak dan odrašča in se razvija. Vsak dan se nauči kaj novega, in tega res ne želim zamuditi. Življenje že tako hitro teče, in ne želim, da prehitro zbežijo mimo mene spomini, ker bi si čez čas preveč očitala. Bom videla, kaj bo prinesel čas. 
Ekola, nekaj na hitro - ampak iz srca. 😊

Pozdravčki ♥
Jasna